Na povabilo agencije SPIRIT je Javier Ideami, avtor TORCH metodologije, na Srednji ekonomski šoli Ljubljana izvedel, 13. in 14.9., dvodnevno delavnico za učitelje iz cele Slovenije. Delavnica je potekla v Torch učilnicah, ki sta jih je po njegovi zamisli oblikovali Srednja ekonomska šola Ljubljana, prof. Zdenka Sušec in prof. Jasmina Didić Horvat, za potrebe razvijanja pouka inovativnega podjetništva in predmeta Kreativnost in Makerspace. Javier Ideami je Slovenijo prvič obiskal pred nekaj leti, prav tako na povabilo agencije Spirit, in na povabilo Zdenke Sušec, učiteljice iz Srednje ekonomske šole Ljubljana. Njegov odgovor je bil tudi sedaj: Naredimo to! (Let’s do it!) Srednja ekonomska šola Ljubljana želi v bodoče postati center za Torch metodologijo v Sloveniji, iz katerega bi se metodologija lahko širila tudi na vse ostale šole. Delavnica je potekala v odličnem ozračju in udeleženci so skupaj s Javierjem ustvarili neverjetno sodelovalno energijo. Lahko so se preizkusili v aplikaciji Torch za inovacije, snovali imenitne podjetniške podjetniške ideje in uporabljali opremo, ki je bila na voljo v učilnicah.

Kaj je Torch metodologija?

Torch je metodologija, ki se ukvarja s procesi inoviranja in ideacije (ustvarjanja novih idej). Metodologija inoviranja predstavlja strukturiran proces, s katerim od točke A (kompleksna težava) zagotovo pridemo do točke B (inovativna rešitev). Uporaba metodologije Torch tako olajša in pospeši inoviranje. Naše okolje se namreč nenehno in vedno hiteje spreminja, zato je agilno, predvsem pa hitro inoviranje nujno, da ostanemo v koraku s časom hitrih sprememb. Metodologija Torch je povezana z metodologijo Design Thinking (oblikovalski način razmišljanja) in Lean oz. vitko metodologijo. Združuje najboljše vidike obeh metodologij in jih kombinira na načine, ki so jih v preteklosti že predlagali nekateri strokovnjaki. Torch je izraz za gorečo baklo, ki jo zalučate čim dlje v temo neznanega, da lahko osvetlite divergentne sestavine, ki v kombinaciji s konvergentnimi, tvorijo inovativne rešitve.

V čem se metodologija Torch razlikuje od drugih metod inoviranja?

Večina metodologij inoviranja ima fazo ideacije. Faza ideacije je pri drugih metodologijah inoviranja manj definirana. Pri Torchu je obratno, saj ustvarja novo fazo ideacije, ki je bolj definirana, obširnejša, poglobljena in podprta s tehnologijo. Vanjo vključuje raznotere inteligentnosti kot so: jezikovne, glasbene, prostorske, logično matematične, medosebne, znotrajosebne, telesnogibalne. Pri tem lahko uporabljamo tudi posebno aplikacijo T4I – Torch for innovation. Z dodajanjem tehnologije naredimo te strategije močnejše in hitrejše, hkrati pa tudi bolj multidisciplinarne in multisenzorične. Poveča se tudi njihov obseg delovanja.

[email protected]

Kaj pomeni Torch metodologija za šole?

Torch metodologija spodbuja dijake k multisenzornim in multidisciplinarnim načinom dela. Ni se mogoče več zanašati le na verbalno podajanje snovi, saj s tem intenzivno aktiviramo le analitične mišice. Dijake je pomembno spodbujajti k vizualizaciji. Bistvena razlika med ljudmi, ki dosežejo dobre rezultate z uporabo metodologije Torch in tistimi, ki jih ne, je v uporabi vizualizacije.

Z vizualiziranjem dijaki zberejo vrsto občutkov, emocij, vizualnih dražljajev itd., povezanih s konceptom. Vizualizacija nam omogoča sočasen dostop do množice bogatih informacij, ki v kombinaciji s konvergentnimi sestavinami pospešujejo proces sprožanja novih idej. Če pa se osredotočate le na besede, ki so poenostavljeno rečeno abstrakcija, je veliko težje sprožiti nove zamisli. S Torchem spodbujamo dijake, naj redno krepijo svoje ustvarjalne mišice. Važna je dobra kondicija in močne kreativne mišice. Če želimo priti do ustvarjalnih in kakovostnih idej, morajo vaši rezultati biti neposredno sorazmerni z močjo vaših ustvarjalnih mišic.

Že Einstein je vedel, da je zelo pomembno, kako gledamo na izziv. Med tem ali gledamo na izziv površinsko (od zunaj) ali pa se vanj poglobimo (vživimo) obstaja ogromna razlika. Einstein si je predstavljal, da je foton, ki potuje po vesolju. To je ena od razlag, kako je prišel do svoje slavne teorije relativnosti. Ko si predstavljamo, da smo izziv mi sami, oz. smo del tega izziva, in ko več ljudi to izvede v skupini na interaktiven način, imamo dostop do ravni razumevanja, ki jo zelo težko dosežemo, ko gledamo na izziv le od zunaj.

Kaj je torej cilj strategij ideacije in vaj Torch?

Najpomembneje je, da bi analitičnim miselnim procesom preprečili, da bi nas prehitro pripeljali do tipičnih in predvidljivih odgovorov (kako obiti analitične filtre). Pospešiti je potrebno divergiranje in razširiti obseg možnosti z ustvarjanjem multidisciplinarnih divergentnih sestavin, ki jih je mogoče kombinirati s konvergentnimi. Nazadnje pa kot smo že omenili, trenirati kreativne mišice, kar sčasoma izboljša rezultate teh procesov.

Kakšne strategije uporablja Torch za izogibanje analitičnim filtrom in pospeševanje faze divergiranja?

Med te sestavine sodijo: vodena naključnost, improvizacijske strategije, spremembe konteksta, nebesedne sestavine, vizualizacija, metafore, analogije, uprizarjanje, anonimni vzorci, tako imenovani emocionalni haikuji, novi jeziki itd.

Večina odraslih ima močne analitične mišice in šibke kreativne mišice. Analitične mišice nam pomagajo biti bolj učinkoviti, varčevati z energijo in uporabljati obstoječe, preizkušene mentalne vzorce. Analitični procesi so povezani s preteklostjo. Ko se trudite najti odgovore na trenutna vprašanja, analitični procesi ponovno aktivirajo stare mentalne vzorce. Na ta način pa ne moremo priti do inovativnih rešitev.

Pripravila: Zdenka Sušec, Srednja ekonomska šola Ljubljana