30. oktober : 1. dan

V nedeljo ob 2h zjutraj smo se dobili na Dolgem mostu, kjer nas je čakal prevoz do Italije. Pot je trajala 5 ur, minila  pa je hitro, saj smo vsi hitro zaspali. Ob 9h smo se vkrcali na letalo in vzleteli proti sončni Valenciji. Tam nas je pričakala punca iz Esmovie in napotila do avtobusa, ki nas je odpeljal do družin. Z Vlado sva izstopili iz avtobusa in zunaj naju je že čakala urejena, fina gospa. Lokacija nama je bila takoj všeč, saj je bilo stanovanje  v strogem centru. Razkazala nama je stanovanje in najini sobi ter kopalnico. Na začetku je bilo malce nerodno, saj nisva znali tekoče govoriti špansko, ampak smo se  s kretnjami in osnovami vse dogovorile. Ko sva pospravili prtljago, sva se odpravili raziskovat Valencijo. Dan je bil zelo topel in sončen, zato sva  se odločili, da se z avtobusom št. 31 odpeljeva do plaže Malvarossa. Že prvi dan sem se zaljubila v to mesto. Kamorkoli si pogledal, si videl visoke palme in pomarančevce. Ljudje so prijazni in nasmejani. Ko sva prispeli do plaže, nisva mogli skriti navdušenja. Dolga peščena plaža, ljudje se sončijo in kopajo ter uživajo na španskem soncu ob znani paelli. Mislim, da bi se takega življenja zlahka navadila. Sezuli sva čevlje in kar se da hitro namočili noge v morje. Kar nekaj ur sva se sprehajali in občudovali okolje. Nato sva se odpravili nazaj, saj naju je že čakalo kosilo. Jedli smo makarone s sirom in bili so slastni. Po kosilu sva si malo spočili, potem pa se preoblekli in se pozno popoldne odpravili ven. Sprehajali sva se po mestu, nato pa zavili v Starbucks. Naročila sem si čokoladni shake in cheesecake. Po napornem dnevu sva se odpravili domov, povečerjali, umili in hitro zaspali. Vesela sem bila, da je bil že prvi dan tako dober in zelo sem se veselila treh tednov tukaj.

31. oktober: 2. dan

Zbudila sem se na sončen dan. Emilia nama je postregla obilen in sladek zajtrk. To je bil kakav, dva toasta in nutella. S skupino smo se ob 10h dobili na sestanku na Esmovii. Razložili so nam potek dela, kje in kdaj bomo začeli z delovno prakso. Po sestanku smo se z ravnateljico usedli v bližnji lokal in si ob kavi in rogljičku izmenjali vtise o dogodkih prvega dne. Potem pa sva se z Vlado odpravili po trgovinah, ki jih kar ni zmanjkalo. Nakupovali in sprehajali sva se kar nekaj časa, potem pa sva odšli domov na kosilo. Zvečer smo se dobili pred Esmovio, kjer nas je čakala zelo simpatična vodička Naomi. Naredili smo krog po Valenciji in si ogledali znamenitosti. Na koncu pa smo zavili  v restavracijo in si privoščili španske tapase. Po lepem večeru in polni informacij o mestu smo se s skupino še sami odpravili naokrog in videli smo, da je polno našemljenih ljudi, saj je bila ravno takrat noč čarovnic. Pridružili smo se veliki gruči in hodili za njimi. Spremljali so nas bobnarji in tako smo plešoč nadaljevali pot. Druženje smo nadaljevali na pijači. Po druženju sva se z Vlado odpravili domov in tako se je zaključil še en nepozaben dan v Španiji.

1. november: 3. dan

Zbudila sem se okrog 10h. Pojedli sva slasten zajtrk in se odpravili na plažo. Pograbili sva sendvič, ki nama ga je pripravila Emilia, sončna očala in torbo. Že zjutraj je sonce prijetno pripekalo. Vožnja do plaže je trajala približno 20 minut. Ko sva prispeli, sva si našli mesto ob morju. Ulegli sva se in uživali v soncu in zvokih  valov. Na plaži sva preživeli kar nekaj ur in se okoli 16h odpravili na kosilo »domov«. Po kosilu sva si privoščili siesto – počitek po špansko.  Naslednji dan je bil prvi dan prakse, zato sem preostanek dneva preživela doma in se spočila za naslednji dan.

2. november: 4. dan

Zbudila sem se ob 8h, se službeno oblekla (elegantne črne hlače in bela majica), pojedla zajtrk in se odpravila do Esmovie. Delovno prakso bom opravljala skupaj z Ilvano, ki me je že čakala. Vajda, ki je zaposlena na Esmovii, naju je pospremila do službe, saj prvi dan še nisva točno vedeli, kje bova delali. Najprej smo pospremile Jano, potem pa sva bili na vrsti midve. Srečo sem imela, da sem tudi do službe prišla z avtobusom številka 31. Vstopile smo v stavbo in se z dvigalom odpeljale do tretjega nadstropja. Ko smo vstopile v pisarno, nam je tajnica povedala, da najinega mentorja danes ne bo, saj je na pomembnem sestanku, tako da se bo najin prvi dan uradno začel jutri. Sledil je prost dan, ki sem ga izkoristila za ogled mesta in nakupe. Potem sva se doma dobili z Vlado, pojedli kosilo in se še skupaj odpravili po mestu. Bili sva prijetno utrujeni in na koncu zavili v McDonalds. Potem sva prišli domov, se pogovarjali o vtisih in doživetjih, pojedli pozno večerjo (juho, solato in vanilijev jogurt) ter se odpravili spat.

3. november: 5. dan

Vstala sem ob 9h, saj sem morala biti v službi ob 11h. Počasi sem se uredila, pojedla zajtrk in se odpravila do postaje, kjer me je čakala Ilvana. Do službe sva imeli z avtobusom približno 15minut in ker sva bili malo prezgodni, sva se ustavili v pekarni, kjer sva spili pomarančni sok in pojedli čokoladni rogljiček. Nato sva se odpravili do 3. nadstropja. Sprejel naju je najin mentor Miguel. Prvi vtis je bil zelo pozitiven, saj je bil izredno prijazen. Predstavil naju je vsem uslužbencem, ki so naju lepo sprejeli. Pokazal nama je tudi najino delovno mizo in dogovorili smo se, kaj bova počeli ter kakšen bo najin delovni čas (od 9h do 14h). Ker je bil to prvi dan najine prakse, sva dobili tudi prvo delo. Na vse oglasne deske po podjetju  sva obesili urnike dogajanj – tako sva podjetje tudi dodobra spoznali. Podjetje se ukvarja z organizacijo dogodkov (koncertov, druženj, predstav …) za mlade. Ob 14h sva se odpravili vsaka v svojo smer. Domov sem prišla okoli 14.30 in z Vlado naju je že čakalo kosilo. Po kosilu sva se preoblekli in odpravili v mesto. Po tako lepem mestu res ni bilo težko hoditi. Privoščili sva si frozen yogurt in se pogovarjali o prvem dnevu prakse. Ob 18h smo se s skupino dobili pred kolosejem in se peš odpravili do ravnateljice, ki nas je zelo lepo sprejela in postregla. Vsak je pripovedoval o svojih dogodivščinah. Nato smo se odpravili domov na večerjo, potem pa spat.

4., 5. november: 6. in 7. dan

Zbudila sem se ob 7.40, se uredila, pojedla zajtrk in odpravila na avtobus. Z Ilvano sva prispeli do službe, pozdravili sodelavce in začeli z delom. Dodelili so nama mape, iz katerih sva izpisovali ime in priimek osebe, kontakt in elektronski naslov. Začeli sva z mapo Rocafort 2013 in to delali kar nekaj časa, saj je bilo oseb veliko. Ob 11h sva odšli na malico v spodnje nadstropje, kjer je bila okrepčevalnica. Po končani malici pa sva nadaljevali z naslednjo mapo, Saler 2013.  Ko je bila ura 14.00, sva se odpravili domov na kosilo. Po kosilu sem šla počivat, potem pa sem se pozno popoldne odpravila po nakupih. Ob 21h sem se vrnila domov, pojedla večerjo in se odpravila spat.

Naslednji dan je bila sobota, zato sem lahko spala do 11h. Bil je lep sončen dan (tako kot vsak dan), zato sva se z Vlado po zajtrku zmenili, da greva v mesto. Sprehajali sva se po ulicah, polnih ljudi, in uživali vsako sekundo. Nato sva pojedli kosilo, malo počivali, zvečer pa sva se spet odpravili v mesto.

6. november: 8. dan

Bila je nedelja in s skupino smo imeli v načrtu ogled Bioparca. Zbudila sem ob 9h, pojedla zajtrk in se počasi uredila, saj smo bili zmenjeni ob 11h. Z metrojem smo se odpeljali do živalskega vrta. Vsak od nas je dobil majhen zemljevid parka in tako smo se odpravili raziskovat. Nad Bioparcom sem bila zelo navdušena, saj je zelo lep, urejen, živali pa prav tako. V dveh urah smo prehodili celega, nato pa ogled zaključili z vožnjo nazaj domov. Z Vlado sva se odpravili domov. Ko sva vstopili, je bila za mizo Emiliina družina. Lepo jih je bilo spoznati, bili so zelo prijazni in duhoviti. Pojedli sva morsko rižoto, se preoblekli in odpravili na plažo. Odkrili sva Marina Beach Bar, ki je po mojem mnenju zelo privlačen predvsem za nas – mlajšo generacijo. Sedli sva v fotelje in občudovali lepo okolje (bazen s palmami in  pogledom na peščeno plažo) ter spili kokakolo. Okoli sedme ure sva se z avtobusom odpravili domov na večerjo.

7. november: 9. dan

Vikend je minil in spet je bil tu ponedeljek. Zbudila sem se ob 7:40, se uredila, pojedla zajtrk in se odpravila v službo. Z Ilvano sva se v tem času vedno pogovarjali, kako dnevi hitro minevajo. Ko sva prišli, sva nadaljevali z delom, saj so naju čakale mape še za leto 2014, 2015 in 2016. Po končani službi je sledila vožnja z avtobusom domov in kosilo. Po kosilu sva se v Vlado odpravili v park, kjer sva tekli in trenirali kakšni dve uri. Park je zelo velik, česar nisem navajena, in bilo je ogromno ljudi. Po treningu sva zavili še v Starbucks in si naročili kavo s karamelo. Sledil je počitek, večerja in priprave na naslednji dan.

8., 9., 10. november: 10., 11., in 12. dan

Naslednji trije dnevi so si bili zelo podobni. Zjutraj služba in nadaljevanje vnašanja podatkov v Excel. Potem vožnja domov in kosilo. Po kosilu je sledil daljši počitek, potem pa sprehod po mestu. Zvečer večerja in priprave na naslednji dan.

11. november: 13. dan

Bujenje ob 7:40, urejanje, zajtrk, avtobus, prihod v službo. Ker sva naredili že vse, kar nama je bilo dodeljeno, sva imeli ta dan nekako »prost«, saj sva lahko po svoje brskali po internetu. Ko sva prebrali vse novice, sva se odpravili na malico, potem pa nadaljevali. Ob 14h sva odhiteli domov. Pojedla sem kosilo, potem pa sva se z Vlado odpravili na plažo. Ponovno sva odkrili še en »odbit« lokal na strehi, tam pa pogled na celotno plažo in restavracije. Spili sva pijačo, uživali v razgledu in se odpravili domov na večerjo, ki nama je bila tisti večer zelo všeč (pica).

12. november: 14. dan

Jutro in dan v službi sta potekala enako kot vsak dan. Zvečer pa smo se dobili z Ano, ki je ta dan prišla v Valencijo. Odpravili smo se na pijačo in se pogovarjali o dnevih, ki smo jih preživeli. Proti večeru sva se z Vlado odpravili domov in občudovali božične lučke, ki so jih že obesili po mestu. Sledila je večerja in čas za spanec.

13. november: 15. dan

Sledil je vikend, kar je pomenilo še en zanimiv ogled. Tokrat smo obiskali Oceanografic in si ogledali predstavo delfinov, nad katero sem bila zelo navdušena. Bila je ena izmed najzanimivejših stvari, kar sem jih videla. Po končani predstavi smo se še skupaj sprehodili do akvarija z morskimi psi in ribami ter rastlinjaka, v katerem so bili metulji. Okoli tretje ure smo se ločili in vsak se je odpravil domov v svojo smer. Sledilo je kosilo, počitek in večerjo.

14., 15., 16., november: 16., 17., 18. dan

Bujenje ob 7:40, priprave na službo, zajtrk, avtobus. V službi sva z Ilvano dokončali vse delo, ki so nama ga dodelili, zato sva izpolnjevali poročilo delovne prakse. Po službi sem odhitela domov, pojedla kosilo in se odpravila v mesto, saj so bili to zadnji dnevi v Valenciji, ki jih je bilo treba maksimalno izkoristiti. Dan je hitro minil. Že je bila tu večerja in priprave na naslednji dan.

17. november: 19. dan

Jutro je potekalo tako kot vsak dan in služba prav tako. Popoldne pa je sledilo druženje s skupino. Z Ano smo se dobili in se z avtobusom odpeljali  do njenega apartmaja, še pred tem pa smo zavili v El Corte Inglés in kupili sestavine za peko palačink. Do poznih večernih ur smo se družili, smejali, zabavali, delili izkušnje in pojedli ogromno palačink, ki jih je spekla Damira. Lep večer se je končal in z Vlado sva odšli domov, saj je bil za nami zelo dolg dan.

18. november: 20. dan

Dvajseti dan v Valenciji je pomenil zadnje bujenje na sončen in topel dan, zadnji sladek zajtrk, ki ga nisem bila navajena, in zadnji odhod v službo. Že zjutraj sem vedela, da bo to zelo čustven dan, ker bo to zadnji dan tritedenske rutine, ki sem se je zlahka navadila. Dan v službi je minil hitro, izpolnjevali sva razpredelnice in jih iz Worda kopirali v Excel. Ko je bila ura 14.00, sva se poslovili od vseh sodelavcev, se zahvalili za vse nove izkušnje, ki sva jih pridobili, in vsem povedali, da nama je bilo v veselje delati z njimi. Šef podjetja je rekel, da sva vso delo opravili predčasno in da bi naju zaposlil za celo leto. Odpravila sem se domov, pojedla kosilo, nato pa sva se z Vlado odpeljali na plažo. Ulegli sva se blizu morja in samo opazovali to lepo okolje, ki ga bova neizmerno pogrešali. Ta dan sva bili na plaži, dokler se ni zmračilo. Počakali sva na avtobus in se odpravili domov, saj je bil čas za pripravo prtljage. Pred večerjo sva Emilio prosili, če lahko naredimo skupno fotografijo za spomin. Po večerji sem preverila, če imam vse, nato pa hitro zaspala, saj sem morala naslednji dan vstati že ob 3h zjutraj.

19. november: 21. dan

Budilka je zazvonila in šele takrat sem se zavedla, da je res čas za odhod domov – nazaj v mrzlo Ljubljano. Umila sem se in oblekla, potem pa spila kakav in pojedla biskvit, ki nama ga je pripravila Emilia. Še zadnjič sem se ozrla po sobi in kopalnici, da bi preverila, če imam vse potrebno. Zahvalili in poslovili sva se, odšli v dvigalo, kjer sva se  žalostno spogledali, saj sva vedeli, da se vsaka lepa stvar  konča in tudi najina se je. S kovčki sva se sprehodili do postaje in počakali na avtobus, ki nas je odpeljal na letališče. Sledil je check in, malo prostega časa in vkrcanje na letalo do Italije. Ko smo pristali, nas je pričakal GoOpti in po petih urah »premetavanja« po kombiju smo prišli v deževno ter megleno Ljubljano.

Neja Cvetkovič, 3. c