Življenje gledam.
Plešem v vesolju.
Obrazi prijateljev, obrazi sovražnikov.
Krožijo okoli mojega telesa.
Zebe me.
Sonce ne prodre skozi tesne oblake,
toplina ne ogreje moje duše.
Starosti ne moreš ubežati.
Nihče.
Sama hodim po mračni poti.
Dim me obkroža. Dušim se.
Zdi se mi, da umiram. Smrt.

Življenje II

Ali v večnosti sploh kaj raste?
Ni časa.
Nič ne nastaja, nič se ne spremeni.
Nič ne raste.
Ponovno se rojevaš, v ista življenja kot vedno.
Vedno.
Kolikokrat sva o tem že govorila?
Kdo ve?
Ne moreš se jih spomniti, jih spremeniti.
V pasti si.
Nočna mora, iz katere se znova prebujaš.

Življenje III

Sanje, sanje, sanje.
Kdaj bo konec?
Danes? Jutri?
Ne vem.
Sanje, sanje, sanje.
Zakaj živim?
Za prihodnost? Ne.
Sanje.
Sanje so postale moja resničnost.
Sanje, sanje, sanje.
Neznanje.
Sanje – spanje – smrt.

Življenje X

Kdo sem jaz?
Nekdo, ki se boji živeti.
Zakaj?
Ne vem.
Ko bi vsaj vedela…
Večkrat se izgubim,
večkrat se najdem,
ampak danes ne morem več.
Danes spim,
danes ne živim.
Suicid, če hočeš spustiti.
Suicid, če se hočeš rešiti.

Življenje ?

Eno leto brez sprememb.
Brez sprememb eno leto.
Sonce zahaja, luna vzhaja.
Danes je luna moja luč,
moje sonce.
Zaradi nje lahko vidim obraz,
nežni obraz,
ki v trenutku postane krut.
Tvoj ne je bil konec,
tvoje prijateljstvo je bilo smrt.

Moje življenje.
Moj pekel.

Avtorica: Vesna Gačnik
Šola: Srednja ekonomska šola Ljubljana
Mentorica: Bojana Dragoš, prof. angl. in franc.