V ponedeljek, 31. maja 2010, so se ob projektnem dnevu dijaki 2. letnikov srečali z Goranom Vojnovićem. pisateljem, kolumnistom, scenaristom in režiserjem.

Objavljamo prispevke dijakov 2. c o Goranu Vonoviću in ponedeljkovem druženju z njim. Za začetek Maruša Knavs in Teja Krulc.

Maruša Knavs, 2.c, o SREČANJU Z GORANOM VOJNOVIĆEM

V ponedeljek, 31. 5. 2010, je na našo šolo prišel avtor romana Čefurji raus!, Goran Vojnović.

Na začetku srečanja se nam je predstavil kar sam. Rodil se je leta 1980, mesec dni po Titovi smrti. Odraščal je na Fužinah. Po končani bežigrajski gimnaziji se je vpisal na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo – smer filmska režija. Med drugim je treniral tudi košarko, od česar pa sta mu, po njegovih besedah, ostali le tipična košarkarska hoja in točnost. Sedaj je pisatelj in režiser ter kolumnist.

Večina vprašanj navzočih se je nanašala na roman Čefurji raus!. Ko je napisal zgodbo o čefurjih s Fužin, je navdušil kritike, pometel s predsodki in pridobil tudi tiste bralce, ki romana še niso prebrali. Zaradi tega romana je bil tudi ovaden s policijskega vrha, češ da naj bi v knjigi junak Marko žalil policijo. O tem nam je Vojnović povedal, da ima vsak pravico govora, v umetnosti, literaturi pa sploh, saj spregovorijo literarni junaki in da tudi v filmih liki žalijo policijo. A kakor je rekel, če sedaj pogleda nazaj, je to le ena nepomembna malenkost.

Roman je preveden tudi v druge jezike, v bosanščino, hrvaščino, srbščino, poljščino …, pripravljajo pa se tudi prevodi v druge jezike, med drugimi tudi v švedščino.

Vojnović je dobil tudi nagrado Prešernovega sklada in potem še Kresnikovo nagrado za najboljši roman, a kot pravi, slednje res ni pričakoval.

Delo je postalo prava uspešnica in se zelo dobro prodaja.

Precej se je govorilo tudi o besedi čefur, ali je žaljiva ali ne. Odgovoril je, da kakor za koga. Da pa misli, da je bila včasih bolj negativna in da sedaj ni več tako.

Obisk Gorana Vojnovića na naši šoli mi je bil zelo všeč. Ogledala sem si le njegovo predstavo, knjige prej nisem prebrala, niti ga nisem od prej poznala. Nisem si pa predstavljala, da je še tako mlad in da je že toliko dosegel. Zanimivi so se mi zdeli tudi njegovi odgovori. Je eden redkih pisateljev, ki sem jih poslušala z navdušenjem.

Podatke O GORANU VOJNOVIĆU zbrala Teja Krulc, 2. c

V ponedeljek, 31. maja, je našo šolo obiskal  Goran Vojnović , rojen leta  1980 v Ljubljani. Po končani bežigrajski gimnaziji se je vpisal na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo – smer filmska režija. Je filmski in televizijski režiser in scenarist. Režiral je tri kratke filme Fužine zakon, Sezona 90/91 in Moj sin, seksualni manijak. Z Markom Šantićem pa je napisal scenarij za film Sretan put Nedine, ki je osvojil nagrado Srce Sarajeva in bil nominiran za nagrado evropske filmske akademije. Kot filmski publicist sodeluje s številnimi filmskimi revijami in časopisom Dnevnik, kolumne pa objavlja na literarnem spletnem portalu beletrina.si in v študentski reviji Element. Leta 1998 je v samozaložbi izdal pesniško zbirko Lep je ta svet.

Leta 2008 je izšel njegov literarni prvenec Čefurji raus, ki je razburil celo policiste. Kot je znano,  je Vojnoviću grozil kazenski pregon zaradi razžalitve in obrekovanja dela slovenske policije, ki pa je bil kasneje umaknjen, pisatelj pa je izrazil zadovoljstvo z odzivom družbe na napako posameznikov. Knjiga Čefurji raus je izšla v zbirki Beletrina in je bila do zdaj že trikrat ponatisnjena. Februarja 2009 je zanjo prejel nagrado Prešernovega sklada. Pred kratkim je roman izšel na Hrvaškem ter tudi v BIH, Srbiji in na Poljskem. Knjiga opisuje življenje na ljubljanskih Fužinah.

Vojnović  je trenutno kolumnist Dnevnika in Žurnala. Svoje tekste je objavljal tudi v številnih drugih edicijah v Sloveniji in tujini.

Kratka obnova Knjige Čefurji raus!:

Marko, sedemnajstletnik, živi na Fužinah (Fužinama), igra košarko in je slab dijak. Trener ga izloči iz košarkarske ekipe, kar Marka močno prizadene, obenem pa se ga loteva strah pred očetom Radovanom, ki upa na Markovo športno prihodnost. S prijatelji, katerih dnevno opravilo je posedanje pred blokom, se do mrtvega napije in konča na policiji.  Zgodba kulminira z brutalnim pretepom šoferja avtobusa, ki je fante prijavil. Zgodba se konča z Markovim odhodom v Bosno.