Člani  krožka Kreativna bralnica in ustvarjalnica smo se skupaj z mentorji, 16. decembra, odpravili na ogled hiše enega najbolj znanih slovenskih arhitektov, Jožeta Plečnika. V letu 2022 je minilo 150 let od njegovega rojstva, zato smo se toliko bolj poglobili v njegov način življenja. Mnogi mislijo, da je njegova hiša izgledala zelo veličastno, vendar bi nekateri rekli, da to sploh ni res. Meni osebno se je njegova hiša zdela zelo zanimiva, nekaj kar ne vidiš vsak dan, vsaj dan danes ne.

Plečnikova hiša je precej preprosta. Najprej je bilo namenjeno, da bi v njej živela tudi njegova sestra z njeno družino, a se to ni izšlo, saj je umrla. Plečnikov brat Andrej pa je bil duhovnik. Na koncu so v tej hiši živeli le Plečnik, gospodinja in Plečnikov kuža.

Hiša ima kar nekaj sob. Najprej smo si ogledali sprejemnico, manjši pokrit prostor preden vstopiš v hišo, in ki me je tudi najbolj navdušil, saj arhitekt Jože ni kaj preveč maral ljudi in obiskov, zato prostor oblikoval tako, da bi obiskovalce odganjal. Ko so k njemu prišli gosti, jih je gospodinja najprej posedla na zelo neudobno klop, ki jo je arhitekt z namenom oblikoval tako, da je preširoka za sedenje in se nanjo ne moreš nasloniti, hkrati pa tudi malo visi postrani, da človeka začnejo boleti noge, saj morajo podpirati telo. Če to ni dokončno odgnalo obiskovalcev, je imel v rokavu še en trik, in sicer v stropu nad klopjo je bila luknja, tako, da je med dežjem deževalo nate.

Po ogledu sprejemnice smo se odpravili v kuhinjo, ki je imela tudi kar nekaj omembe vrednih stvari. Plečnik je oboževal kavo, da pa mu zjutraj ne bi bilo treba stati, in da bi lahko tudi ob pitju kave že pričel z delom, je imel poleg štedilnika stol z mizico, ki ju je oblikoval sam. Džezva pa je imela nenavadno dolg ročaj tako, da je kavo lahko kuhal sede ter se tako ni mogel opeči. Plečnik je zelo rad tudi »recikliral«, kar pomeni, da je rad uporabil do konca vse materiale, ki so mu ostali, in tako je nastal prav poseben pult iz različnih kamnin, ki ga je imel v kuhinji. Pult pa ni zadnja stvar, ki jo je Jože sam oblikoval v kuhinji, poleg stolov je oblikoval tudi neke sorte lijak v obliki, ki spominja na ribo. Namenjen je bil za v cerkev, a je na koncu prišlo do tega, da ga cerkev ni potrebovala, Jožetu pa ga je bilo žal vreči stran, zato se ga je odločil obdržati.

Po kuhinji smo se odpravili v drugo nadstropje, kjer je Plečnik imel svojo splanico ter delovno sobo. Spalnica je bila okrogla, precej prostorna soba, z ogromno knjigami skritimi v omarah, da mu ne bi bile distrakcija. Na sredi sobe je bila ogromna miza v neredu, ki pa je njemu predstavljala red. Na tej mizi je Plečnik načrtoval svoja dela, skiciral, zapisoval…

Pred mizo je bila postavljena še edina stvar, ki je sobo spominjala na spalnico, postelja. Bila je precej majhna, arhitekt Jože pa je bil precej velik. Seveda je posteljo oblikoval sam in bi si lahko čisto enostavno oblikoval nekaj, kar bi mu bilo po velikosti prav, a si ni, saj ni hotel, da bi mu bilo v postelji preveč udobno, tako se je lahko zbujal zgodaj in začel prej z delom.

Poleg njegove spalnice je bila tudi delovna soba, v kateri je preživel ogromno svojega časa. Delovna soba je imela na sredi ogromno mizo s štirimi stoli, saj so včasih k njemu prišli delat njegovi najljubši učenci, kar je bilo zanje velika čast.

Nato smo se odpravili v eno izmed najmanjših sob v hiši, in sicer Plečnikovo pisarno. Soba je bila zelo majhna, na sredi ji bila njegova miza, večji del sobe pa je zavzemala peč na kateri je Jože pogostokrat kuhal kavo. To je bila edina soba v hiši, v katero gospodinja ni smela vstopati, saj  jo je imel Plečnik bolj za »moško« sobo in v katero je občasno tudi pripeljal moško družbo, da bi skupaj kadili, se pogovarjali ipd.

Nazadnje smo si ogledali zimski vrt. Kot lepo zveni ime, je bil tudi ta prostor zelo lep. Zimski vrt je bil opremljen z veliko vrstami raznih rastlin, vse naokoli so bila okna, tako, da je dnevna svetloba osvetljevala celoten prostor. V prostoru zimskega vrta je bila tudi peč. Ta peč pa ni bila namenjena za ogrevanje in kuhanje kave, temveč jo je arhitekt Plečnik uporabljal tako, da je nanjo zlil vodo, s katero se je ustvarjala para, ki jo je potreboval za vlaženje rastlin.

Povedali so nam tudi, da v času druge svetovne vojne niso mogli nadaljevati s poukom na univerzi, ker pa ni hotel, da bi bili njegovi učenci prikrajšani za znanje se je odločil, da bo zimski vrt nadomestna učilnica, v kateri je poučeval.

Po koncu ogleda Plečnikove hiše in muzeja, smo si skupaj z mentorji vzeli še čas za pogovor in se posladkali v bližnji slaščičarni.

Donna Tucović 2.D

OGLED PLEČNIKOVE HIŠE

V Plečnikovem letu smo s krožkom Kreativna bralnica in ustvarjalnica iz Srednje ekonomske šole Ljubljana, obiskali Plečnikovo hišo. V petek 16. decembra, po glavnem odmoru smo se peš odpravili do Plečnikove hiše, v spremstvu profesorjev mentorjev. Hoja je potekala mimo prometnih cest in Ljubljanskih naseljih. Na poti do Plečnikove hiše smo si na Trnovem ogledali most, ki ga je zasnoval Jože Plečnik. Na tem mostu vidimo drevesa, ki jih ne vidimo rasti na vsakem mostu. To je bil le dokaz, kako je Plečnik izkazal svoje spoštovanje do dreves. Ko smo prišli do same hiše (muzeja) smo vstopili prenovljeni del večje zgradbe. Ta del hiše, ki je danes muzej, je predstavljal zgodovinski čas o življenju in delu arhitekta Plečniku. Z vodičko smo se odpravili obiskat samostojni, glavni del Plečnikove hiše. Hiša je zelo posebna z raznimi detajli, ki jih je Plečnik pustil za sabo. To so večinoma dela, ki so bila namenjena za druge projekte. Hiša je vsebovala tudi starinsko pohištvo, ki ga je Plečnik sam oblikoval in zasnoval. Od vodičke smo izvedeli, da je bil zelo prijazen do svojih študentov, ki jih je vabil v del hiše, kjer so skupaj ustvarjali. Ob hiši je tudi velik vrt, ki je bil v Plečnikovem času brez ograje, saj je nasproti hiše stala cerkev. Plečnik je kot velik vernik bil mnenja, da med njim in Bogom ni nobene ograje, oziroma meje. Po enournem ogledu smo se odpravili domov. Nekateri dijaki so se pridružili tudi čajanki v bližini Plečnikove hiše. Ogled Plečnikove hiše bil zelo dober in poučen, veliko sem se naučil o času in delu arhitekta Plečnika.

Danijel Kljaić, 1. D