SEBASTJAN RUPERT
tajnik poklicne mature
Poklicna matura je državni izpit, s katerim kandidat pridobi srednjo strokovno izobrazbo, ki mu omogoča zaposlitev ali nadaljevanje študija v višjih in visokih strokovnih programih.
Poklicno maturo lahko opravlja vsak, ki je:
• uspešno končal 4. letnik srednje strokovne šole
• uspešno končal enoletno izobraževanje v poklicnem tečaju
Poleg poklicne mature lahko kandidat istočasno opravlja tudi 1 izpit na splošni maturi. Uspešno opravljena poklicna matura in uspešno opravljen izpit iz predmeta splošne mature omogočata vpis na nekatere univerzitetne študijske programe.
Maturitetni predmeti
Poklicna matura obsega 4 predmete:
• prvi predmet: Slovenščina (pisni in ustni izpit)
• drugi predmet: Gospodarstvo (pisni in ustni izpit)
• tretji predmet: Matematika (pisni in ustni izpit) ali Angleščina (pisni in ustni izpit) ali Nemščina (pisni in ustni izpit)
• četrti predmet: Izdelek oz. storitev in zagovor (projektna naloga na razpisano strokovno temo z zagovorom)
Izpitni roki
Poklicna matura se lahko opravlja v treh izpitnih rokih: spomladanskem, jesenskem in zimskem izpitnem roku.
Datume, na katere so v vsakem izpitnem roku razporejeni pisni in ustni izpiti za posamezni predmet, določa Koledar poklicne mature, ki ga sprejme Republiški izpitni center (RIC).
Poklicna matura se opravlja v celoti, torej se mora opraviti izpite iz vseh štirih predmetov v enem izpitnem roku. Izjemoma se sme poklicna matura opravljati v dveh delih, vendar le v dveh zaporednih rokih, opravljajo pa jo lahko:
• kandidati, ki nimajo statusa dijaka (npr. udeleženci izobraževanja odraslih), a morajo to namero navesti že v prijavi k poklicni maturi
• kandidati s posebnimi potrebami
• kandidati (dijaki), ki zaradi zdravstvenih razlogov niso mogli opravljati izpitov iz vseh predmetov
Več informacij o poklicni maturi določajo Zakon o maturi, Pravilnik o poklicni maturi in Maturitetni izpitni katalogi. Izpitne pole preteklih poklicnih matur najdete na spletni strani RIC-a.